Tadeja Bučar je Trboveljčanka, ki se je po 20 letih življenja izven Zasavja, tudi v tujini, vrnila v domač kraj. V Zasavje je prinesla nov veter, nov način razmišljanja, ki ga kot vizionarskega prepoznavajo tudi mednarodne komisije. Pred časom smo poročali o Tadejinem oz Punktovem uspehu Post-Apokaliptične Ture na Starteryu centralne in vzhodne Evrope.
Tadeja pravi, da se je apokalipsa v Zasavju že zgodila, Sloveniji se dogaja zdaj. In v tem pogledu je Zasavje deset, petnajst let pred Slovenijo. Dno smo že dosegli, od nas pa je odvisno, kako oz. kam se bomo odrinili, razmišlja Tadeja in dodaja: »Smo torej v post-apokaliptičnem obdobju«.
A težava je v tem, da vse preveč čakamo, da se bodo drugi odločili namesto nas. »Ne bodo se, oziroma je tudi boljše, da se ne. Dajmo se sami. To je naš način razmišljanja,« pojasnjuje Bučarjeva.
Tadeja vzdržuje stik s tujino, še vedno se udeležuje različnih izobraževanj, pred dnevi se je vrnila iz Berlina. Tam so govorili o »izgorelosti družbe«. Ljudje izgorevajo, ne glede na to, ali delajo kot svobodnjaki, so zaposleni v korporacijah ali pa so del denimo umetniške ekipe.
»Izgorelost je jasen simbol tega, da je nekaj narobe s tem načinom življenja s to neko tenzijo, s hitenjem proti nečemu, ko sploh ne vemo kam.» To je vzorec, ki se pojavlja na vseh koncih sveta in zagotovo ima izgorelost vpliv na vse pore družbe.
Zato, pravi Bučarjeva, je potrebna rekonceptualizacija dela kot takega. »In tukaj čisto namigujem na šest urni delavnik, mislim da moramo tudi mi čimprej prevzeti,« razmišlja Bučarjeva.
Kaj nam je še povedala Tadeja Bučar, lahko slišite spodaj.
Hitimo pa sploh ne vemo, zakaj in kam
foto: Matevž Kostanjšek