Z začetkom letošnjega leta morajo vsa podjetja, ki vodijo poslovne knjige in evidence ter izdajajo račune in poslujejo z gotovino, uporabljati davčne blagajne. Že pred uvedbo davčnih blagajn je bilo precej pripomb, a kljub temu, te so postale resničnost.

Na vprašanje, zakaj smo uvedli davčne blagajne, nam je Stojan Glavač iz FURSa povedal: »Z davčnimi blagajnami bomo skušali v Sloveniji odpraviti sivo ekonomijo. Predvsem so davčne blagajne namenjene odpravi anomalije, ki je bila v preteklih letih, ko so zavezanci že izdani račun naknadno brisali ali popravljali postavke na tem računu. To z davčnimi blagajnami ne bo več mogoče.«

Je pa do konca leta 2017 predvideno tudi prehodno obdobje, kar v praksi pomeni, da lahko do takrat zavezanci še vedno izdajajo račune iz vezane knjige računov. A v tem primeru morajo te račune v 10-ih dneh potrditi preko mini blagajne – posebne aplikacije na spletni strani Fursa.

Številni podjetniki se z uvedbo davčnih blagajne ne strinjajo, eden od njih se je na nas obrnil tudi z vprašanjem: »Kdaj pa se bodo spomnili in vzpostavili aplikacijo, da bomo lahko slikali tiste, ki delajo na črno, in slike poslali inšpekcijam? Na tem področju je veliko več nepravilnosti, kot pri »skritih« računih pri registriranih podjetnikih.«

Na finančni upravi pravijo, da je takšna aplikacija že vzpostavljena – gre za mobilno aplikacijo »Preveri račun«, s katero lahko od 2. januarja potrošniki sodelujejo tudi v nagradni igri. V aplikaciji so namreč na prvi strani tri polja, in v drugem (»Nisem dobil računa«), je mogoče vnesti podatke o osebi, ki dela na črno, ponudi pa se tudi možnost fotografiranja. Zadeva je anonimna.

Skratka, davčne blagajne so tu, imeti jih morajo vsi, ki poslujejo z gotovino, izdajajo račune in vodijo poslovne knjige. Tudi branjevke na tržnici. Pravzaprav ne vse. Branjevke, ki prodajajo pridelke (solato, korenje, krompir), davčne blagajne ne potrebujejo. Tiste pa, ki prodajajo izdelke (kislo zelje, marmelado,…), davčno blagajno potrebujejo. Zakaj, preverite v spodnjem posnetku.