Po Žlakovih besedah bi sprememba omenjenega zakona omogočila dokončanje sanacijskih del ter izvedbo tehničnih pregledov oz. upravnih postopkov za prenehanje pravic in obveznosti na pridobivalnem prostoru, opredelila pa naj bi tudi nadaljnje izvajanje monitoringa ter ukrepe za ohranjanje rudarske dediščine na tem področju.
Izrazil je tudi upanje, da se vsi deležniki zavedajo pomembnosti sprememb zakona o zapiranju RTH in bo v luči tega ta zakon v najkrajšem možnem času tudi sprejet.
RTH trenutno na 1300 hektarjih izvaja okrog 30 projektov iz letošnjega programa zapiranja rudnika. Ta dela so že v zaključni fazi, za njihovo dokončno izvedbo pa rudnik potrebuje še okoli 5,5 milijona evrov.
Od tega ima RTH že zagotovljenih 2,4 milijona evrov, ki jih je pridobil s prodajo opreme in premoženja. Kot je dejal Žlak, bo 3,1 milijona evrov bo zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo. Prav tako rudnik izvaja tudi dela, ki so nujna za celovito sanacijo. Ob tem pa Žlak opozarja, da sredstva za dela, brez katerih sanacija rudniških površin ni možna, še niso zagotovljena.
RTH v zapiranju, ki zaposluje še 22 delavcev, opravlja tudi več del s področja ekološko prostorske sanacije rudniških površin. Ta dela zajemajo sanacijo in rekultivacijo površine, rušenje in rekonstrukcije objektov in obnove ceste ter ostale infrastrukture. Jamski prostori pa so zaprti, z izjemno objektov, ki bodo za potrebe odvodnjavanja ostali trajno odprti.
RTH bo do konca leta končal sanacijska dela v kamnolomu Vode. Ta kamnolom je rudnik pred leti poskušal prodati za 125.000 evrov, a neuspešno. Na območju kamnoloma so sicer zaloge peska, katerih vrednost je ocenjena na 3,6 do 4,2 milijona evrov. Do teh zalog, ki jih je okrog 600.000 kubičnih metrov, je možno priti s hkratno sanacijo oziroma rekultivacijo rudniških površin.
Leto 2017 je v RTH najbolj zaznamovala prodaja hčerinskega Spektra republiškemu stanovanjskemu skladu. Vrednost prodaje 100-odstotnega poslovnega deleža družbe je znašala 6,8 milijona evrov. S tem denarjem je rudnik poplačal pretekle dolgove do bank.
Lanski prihodki rudnika so porasli za 51 odstotkov na 17,5 milijona evrov in so načrtovane presegli za 13 odstotkov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je v letu 2017 znašal 1,7 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot leto prej.
Podjetje RTH je nastalo na osnovi reorganizacije podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije. S sprejetjem zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica je bila podana zakonska osnova za reorganizacijo podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije v Rudnik Trbovlje-Hrastnik.
Uresničitev dolgoročnih ciljev družbe RTH je bila tesno povezana z izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, do katere ni prišlo, ker se je večina udeležencev referenduma odločila proti predlaganemu načinu financiranja gradnje tega termoenergetskega objekta.
Posledično je bil julija 2000 sprejet zakon o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, ki je predvideval pridobivanje energetskega premoga do leta 2007, postopno zapiranje rudnika do leta 2012, ter višino finančnih sredstev za celotno obdobje zapiranja.
Aprila 2014 je bilo z zakonom podaljšano obdobje zapiranja rudnika do konca leta 2018. Za obdobje podaljšanja so bila s to spremembo krovnega zakona zagotovljena tudi proračunska sredstva za financiranje zapiralnih del.
